Kako razumem psihoterapevtsko spremembo
Začetek je v sprejemanju
Pri svojem delu izhajam iz prepričanja, da se pomembne spremembe redko zgodijo skozi prizadevanje, da bi morali postati drugačni, ali skozi boj s tem, kar pri sebi težko sprejemamo. Pogosteje se začnejo s sprejemanjem in sočutnim zavedanjem sebe.
Ko lahko človek začne srečevati samega sebe takšnega, kot je – brez obsojanja, pretvarjanja ali zahteve, da bi moral biti drugačen – se začne nekaj premikati. Prav v tej odprtosti, radovednosti in pripravljenosti ostati v stiku s svojim doživljanjem vidim začetek psihoterapevtske spremembe.
Sprememba kot proces
V okviru transakcijsko analitičnega pristopa spremembo razumem kot živ in postopen proces povezovanja različnih delov sebe.
Gre za približevanje večji celovitosti, pristnosti in bližini ter ponovno odkrivanje zmožnosti za zavedanje, spontanost in pristen stik. Ta proces ima svoj ritem. V njem je prostor tako za nova spoznanja kot za negotovost in vprašanja, na katera odgovori še niso jasni.
Sprememba se dogaja tudi v odnosu
Ko začnemo sebe doživljati drugače v odnosu z drugim človekom, se lahko začne spreminjati tudi naš notranji odnos do sebe.
Psihoterapevtski odnos ponuja prostor, v katerem lahko raziskujemo, kako doživljamo bližino, izražamo svoje potrebe, postavljamo meje in se odzivamo na druge. Skupaj lahko opazujemo tudi tisto, kar v vsakdanjih odnosih ostaja neizrečeno ali težko razumljivo.
Prostor za drugačne možnosti
Stari načini doživljanja, odzivanja in povezovanja lahko postopoma dobijo nov pomen. Ko jih bolje razumemo, lažje prepoznamo, kdaj nam še pomagajo in kdaj nas omejujejo.
Tako se lahko odpre prostor za več izbire – za bolj svoboden in pristen način življenja ter odnosa do sebe in drugih.